ta

Zaimek “ta” je temeljni kazalni zaimek v slovenskem jeziku, ki se uporablja za neposredno kazanje na predmete, osebe ali pojme v govornikovi bližini. Je ena izmed prvih besed, ki se jih naučijo začetniki (stopnja A1), saj omogoča osnovno sporazumevanje in identificiranje stvari v okolju. V angleščini mu ustreza beseda “this”. Njegova primarna vloga je deiktična, kar pomeni, da je njegov pomen odvisen od fizičnega ali besedilnega konteksta, v katerem se nahaja.

Najpomembnejša lastnost zaimka “ta” je njegova prilagodljivost. Slovenščina zahteva, da se zaimek ujema s samostalnikom, na katerega se nanaša, v spolu, številu in sklonu. V imenovalniku ednine imamo oblike “ta” (moški spol, npr. ta stol), “ta” (ženski spol, npr. ta miza) in “to” (srednji spol, npr. to jabolko). Skozi sklanjatev se te oblike močno spreminjajo: v rodilniku moškega spola postane “tega”, v dajalniku “temu” in tako naprej. Začetniki morajo biti posebej pozorni na dvojino (npr. ta dva fanta) in množino (ti ljudje, te ženske, ta mesta), saj so končnice ključne za pravilno razumevanje.

Zaimek se uporablja v neštetih situacijah. Fizični kontekst: ko v trgovini pokažete na izdelek (“Vzel bom ta kruh”). Časovni kontekst: ko govorite o sedanjosti ali bližnji prihodnosti (“Ta teden sem zaposlen”). Besedilni kontekst: ko se sklicujete na nekaj, kar ste pravkar povedali (“Ta težava je nerešljiva”). Prav tako se nevtralna oblika “to” pogosto uporablja samostojno za spraševanje po neznanih predmetih (“Kaj je to?”).

Glavna razlika je med “ta” (blizu govornika), “tisti” (blizu poslušalca ali malo dlje) in “oni” (daleč od obeh). V pogovorni slovenščini se “ta” včasih uporablja skoraj kot člen (npr. “Ta sosed je spet glasen”), čeprav knjižna slovenščina členov nima. Pomembno je tudi razlikovati med “ta” in “takšen” (such a); slednji opisuje lastnost, medtem ko “ta” identificira specifičen predmet.