oni

Zaimek “oni” je temeljni del slovenskega slovničnega sistema. Kot osebni zaimek tretje osebe množine moškega spola igra ključno vlogo pri določanju osebka v stavku. V slovenščini imamo tri spole v množini: moški (oni), ženski (one) in srednji (ona). “Oni” se uporablja, ko se sklicujemo na več oseb moškega spola ali na predmete moškega spola.

Glavna značilnost uporabe zaimka “oni” je ujemanje z glagolom. Glagol v tretji osebi množine se običajno konča na -jo (npr. delajo, vidijo) ali -e (npr. gredo). Ker je slovenščina jezik, ki dopušča izpust osebka, zaimka “oni” ne uporabljamo v vsakem stavku. Uporabimo ga takrat, ko želimo jasno določiti, o kom govorimo, ali ko želimo poudariti nasprotje (npr. “Mi gremo domov, oni pa ostanejo tukaj”).

“Oni” se uporablja v vseh registrih jezika, od povsem neformalnih pogovorov do znanstvenih razprav. V vsakdanjem jeziku z njim označujemo prijatelje, sodelavce ali neznance. Zelo pomembno pravilo v slovenščini je, da “oni” uporabimo tudi za mešane skupine. Če je v skupini sto žensk in en sam moški, bomo slovnično še vedno uporabili “oni”. To je pogosta točka zmede za tuji govoreče, ki prihajajo iz jezikov z nevtralnim “they”.

Največ težav povzroča razlikovanje med “oni”, “one” in “ona”. “One” se uporablja izključno za skupine žensk (npr. “Moje sestre? One so v šoli”). “Ona” v množini se uporablja za samostalnike srednjega spola, kot so “mesta”, “drevesa” ali “leta”. Poleg tega se “oni” sklanja skozi vseh šest sklonov (njih, njim, njih, pri njih, z njimi), kar je naslednja stopnja učenja po osnovnem imenovalniku. Razumevanje teh razlik omogoča govorcu natančnost in pravilnost pri opisovanju sveta okoli sebe.